Infekciozni traheobronhitis ali kužni kašelj

Kužni kašelj je najpogostejše obolenje zgornjih dihal pri psu. Gre za zelo nalezljivo obolenje, ki pa je v večini primerov samoomejujoče in z blagim kliničnim potekom.

Glavna povzročitelja kužnega kašlja sta virus pasje parainfluence in bakterija Bordetella bronchiseptica.  Med občasno izolirane povzročitelje spadajo še pasji adenovirusi, pasnji herpesvirus, reovirusi in mikroplazme.

Najpogosteje  gre pri klinično zaznavnih obolenjih za mešane okužbe, saj navadno psi, ki so okuženi z enim samim povzročiteljem ne kažejo nobenih kliničnih znakov , so pa lahko vir okužbe za druge pse.  Okužba se namreč prenaša po zraku , povzročitelje izločajo okuženi psi s kihanjem ali preko izkašljane sluzi. Zelo pomembno je vedeti, da je naš pes lahko še kužen tudi dva tedna potem, ko je ozdravel, zato se moramo kot vestni lastniki tudi v tem času na sprehodih še vedno izogibati pasjih parkov in igranju z drugimi psi.

Kako vem ali ima moj kuža kužni kašelj?

Okužbe se lahko pojavijo skozi vse leto, najpogosteje pa poleti in jeseni. Najočitnejši znak je kašelj, običajno imajo več napadov kašlja na dan. Na koncu napada lahko dobimo občutek, da se davijo, nekateri lahko izbljuvajo nekaj sluzi, kar lahko po pomoti zamenjamo za bruhanje. Možno je, da ima naš kuža tudi blag izcedek, iz nosa in oči, nekateri tudi kihajo. Večina obolelih psov se drugače dobro počuti, normalno jedo, so aktivni in nimajo vročine. V primerih, ko ne pride do komplikacij, trajajo klinični znaki lahko tudi dober teden in nato sami izvenijjo.

Kljub temu, da je potek obolenja pri veliki večini psov blag in brez komplikacij, moramo predvsem pri mladičih in živalih s slabšim imunskim sistemom biti nekoliko bolj pozorni, saj so prizadeta zgornja dihala lahko bolj dovzetna za naknadne bakterijske okužbe, ki lahko preidejo v pljučnico. Pri takih pris lahko opazimo neješčnost, deprimiranost in vročino.

Kaj bo naredil veterinar pri pregledu?

Ob sumu na kužni kašelj veterinar pri psu naredi običajni osnovni klinični pregled, pri katerem je še najbolj pomembna avskultacija prsnega koša. Če j slednja sumljiva, se navadno priporoča še rentgensko slikanje prsnega koša, da se izključi ali potrdi morebitno pljučnico. Prisotnost vnetja lahko pokaže tudi spremenjena krvna slika.

V primeru, da gre za navadno obliko kužnega kašlja, v večini primerov terapija ni potrebna. Če so napadi kašlja pogosti in močni, se psu lahko pomaga s sirupom za lažje izkašljevanje, v nekaterih primerih se lahko uporabi tudi nesteroidna protivnetna in protibolečinska zdravila. Morebitne nosne in očesne izcedke se lahko čisti z vlažno gazo ali vato, zelo pomemben pa je počitek, saj je pretirana fizična aktivnost lahko izzove napade kašlja.

Če se obolenje komplicira s pljučnico, je potrebno poseči po antibiotičnem zdravljenju, navadno v obliki tablet, včasih pa celo v obliki inhalacij z aerosolom.

Kako lahko zaščitim svojega psa pred kužnim kašljem?

Najosnovnejša je preventiva s cepljenjem. Na tržišču obstaja več kombiniranih cepiv, ki delujejo tudi proti glavnemu povzročitelju kužnega kašlja, in sicer proti virusu parainfluence.  S cepljenjem tako bistveno zmanjšamo možnosti, da se bo naš kuža okužil, ne moremo pa tega popolnoma preprečiti, ravno zato, ker je povzročiteljev več. Kljub temu, da lahko tudi cepljeni psi zbolijo za kužnim kašljem, so pri njih komplicirane oblike s sekundarnimi pljučnicami redkejše.

Najnovejši prispevki

Oznake