Debelost pri psih

Debelost je nutricijska bolezen, katere pojavnost je iz leta v leto večja; Postala je najpogostejša bolezen družnih živali in povzroča številne zdravstvene težave tako pri živalih kot pri njihovih lastnikih. Po podatkih raziskav je predebelih kar 22-40% psov.

Definicija debelosti

Debelost je definirana kot odvečna količina bele maščobe. Študije pri ljudeh so odkrile močno povezavo med debelostjo in zvečano obolevnostjo ter smrtnostjo. Predebele osebe imajo povečan riziko za pojav srčno-žilnih bolezni in določenih tipov rakavih obolenj ter za zgodnejšo smrtnost.

Podatki o družnih živalih so skromnejši in tudi definicija debelosti je bolj splošna kot pri ljudeh. Psi se smatrajo pretežki, kadar je njihova teža več kot 15% nad idealno ter debeli, ko njihova teža presega idealno težo za več kot 30%.

Simptomi debelosti so: pridobivanje telesne teže, odvečna telesna maščoba, nezmožnost ali upiranje vadbi ter previsok indeks telesne mase.

Dejavniki povezani z nastankom debelosti

V rizično skupino za razvoj debelosti spadajo starejši preveč hranjeni psi, psi s premalo gibanja ter pasme/skupine psov, nagnjene k pridobivanju teže.

Debelost je pogojena z več dejavniki. Glavni vzrok za nastanek debelosti je neravnovesje med zaužito in porabljeno energijo – pes poje več kot lahko porabi. Ravno zato je pojavnost debelosti višja pri starejših psih, saj se z leti zmanjšuje gibljivost ter zmožnost daljše vadbe. Pogost ter pomemben dejavnik pri nastanku debelosti so še nezdrave prehranske navade, pasemska dovzetnost, okolje, socialni status lastnikov, sterilizacija/kastracija,…
Debelost je lahko posledica določenih bolezenskih stanj, kot so hipotiroidizem, inzulinom in hiperadrenokorticizem, vendar se le-ta pojavljajo redkeje ter jih poleg debelosti spremljajo še dodatni klinični znaki.

1. Pasemska predispozicija
Zadnje raziskave dajejo boljši vpogled v povezanost genetske predispozicije z debelostjo. Pri določenih pasmah (cairnski terier, zahodnovišavski beli terier, škotski terier, šetlandski ovčar, baset, cavalier king Charles španjel, beagel, koker španjel in labradorec) so odkrili bistveno večjo pojavnost debelosti kot pri drugih (hrti).

2. Starost
S staranjem mišična masa upada, kar privede do zmanjšanja dnevne potrebe po energiji. V kolikor spremlja staranje tudi zmanjšanje gibanja, je izguba mišične mase še večja, tako da se lahko potrebe po energiji zmanjšajo tudi do 20%. Če količine zaužite hrane ne zmanjšujemo proporcionalno z zmanjševanjem mišične mase, začne žival pridobivati težo, kar privede do povečane pojavnosti debelosti pri starejših psih.

3. Sterilizacija/kastracija
Po sterilizaciji/kastraciji se v krvni obtok prenehajo izločati spolni hormoni, kar privede do upočasnitve metabolizma in posledično zvečanja možnosti, da bo žival postala pretežka/debela. Poleg tega spremembe v koncentraciji spolnih hormonov neposredno vplivajo na center za sitost v možganih ter na hormonalno regulacijo zaužitih snovi. Posledično se spremenijo prehranjevalne navade – psi pojedo tudi do trikrat več! Zato strokovnjaki pri steriliziranih/kastriranih psih priporočajo 20-30% zmanjšanje celokupnega dnevnega vnosa energije.

4. Zdravila
Določena zdravila lahko stimulirajo apetit, spremenijo porazdelitev hranilnih snovi v telesu, vplivajo na hormonalno regulacijo ter posledično na kopičenje maščobe. Dve pogosto uporabljeni skupini zdravil z vplivom na telesno težo sta antiepileptiki (fenobarbital) ter glukokortikoidi ( dexametazon, prednizolon,…)

5. Prehrana
Število obrokov in priboljškov, hranjenje od mize ter dajanje naših ostankov psom, močno vpliva na zvečanje telesne teže. Tudi strošek za pse pripravljene hrane se je pokazal kot pomemben dejavnik; psi hranjeni s hrano cenejših znamk namreč v povprečju pojedo več.

Posledice debelosti

Prekomerna količina belega maščobnega tkiva vpliva na zdravje psa preko dveh glavnih mehanizmov.

1. Fizičen vpliv na telo:
• nošenje večje teže, kar povzroči nastanek ortopedskih bolezni (poškodbe vezi, poslabšanje starostnih sprememb na sklepih)
• zmanjšanje in zoženje zgornjih dihalnih poti, kar še zaostri dihalne probleme
• zmanjšana gibljivost in nezmožnost nege telesa/dlake, kar privede do večje pojavnosti dermatoloških problemov
• izolacijski efekt, kar privede do zmanjšanega oddajanja toplote ter pregrevanja

2. Spremenjena endokrina funkcija belega maščobnega tkiva:
• patološki mehanizem, pomemben za razvoj mnogih z debelostjo povezanih presnovnih bolezni kot so diabetes, hipotireoidizem, hipertenzija, določene maligne in benigne novotvorbe (karcinom prehodnega epitela mehurja, tumor mlečne žleze, osteosarkom)
• stimulira dodatno kopičenje maščobe (odvečno maščobno tkivo izloča mediatorje vnetja, ki povzročijo še dodatno kopičenje maščobe, po principu pozitivne povratne zanke pride do kronizacije procesa; predebela žival se še dodatno redi)

Diagnostika

Debelost  prvotno diagnosticiramo z merjenjem telesne teže ter določanjem indeksa telesne mase, kar vključuje določanje telesne kondicije psa z otipljivostjo reber,  določanjem zamaščenosti prsnega, vratnega in ledvenega predela, ter primerjanjem dobljenih rezultatov s pasemskim standardom.

V zadnjih letih so je razvilo tudi več naprednejših in natančnejših tehnik  za  vrednotenje  teže glede na telesno zgradbo pri psih. Nekatere od njih so: bioelektrični upor, preiskava z ultrazvokom,  rentgensko slikanje, absorbciometrija,…

 Zdravljenje

Zdravljenje debelosti je osredotočeno na izgubo telesne teže ter nadaljnje vzdrževanje primerne teže. To dosežemo z zmanjšanjem kaloričnega vnosa in  povečanjem  telesne aktivnosti. Za uspeh zdravljenja je potrebna dobra edukacija lastnika ter sestava dolgoročnega načrta diete ter urnika telesne vadbe, ki jo počasi stopnjujemo.

Priporočajo se diete bogate  s proteini ter vlaknino a revne z maščobami in ogljikovimi hidrati, saj proteini  stimulirajo metabolizem  in porabo energije ter hkrati dajejo občutek sitosti. Vlaknine po drugi strani stimulirajo  prebavo ter povečajo porabo energije, saj se veliko energije porabi že za njihovo prebavo.

Povečanje telesne aktivnosti je nujno za uspeh terapije. Najpogosteje se priporoča hoja na povodcu najmanj 15 minut dvakrat na dan, ter igranje s psom (npr. prinašanje, lovljenje frizbija) 

Dolgoročno vzdrževanje telesne teže

Ko je pes dosegel svojo idealno telesno težo, težave še nismo odpravili. Sestaviti je potrebno nov plan diete in gibanja s katerim bomo dosegli, da bo idealno težo tudi ohranil. Nadaljnje zdravljenje vključuje redne preglede in posvete z veterinarjem, mesečno spremljanje telesne teže, ter določitev doživljenjskega programa prehrane in vadbe.

Špela Urnaut, dr. vet. med.

Najnovejši prispevki

Oznake