Gonitev, brejost in porod pri psicah – osnove, ki jih moramo vedeti
Kako prepoznam gonitev pri psici in koliko časa traja?
Gonitev pri psicah je cikličen pojav, med katerim prihaja do strukturnih sprememb na maternici, jajčnikih in nožnici, ki se ob vsakem ciklusu ponavljajo. Cikel se deli v štiri faze, proestrus, estrus diestrus in anestrus. Pri psicah se, ne glede na sezono, cikel ponovi enkrat do dvakrat letno. Ciklične spremembe se na rodilih začnejo pojavljati s puberteto, ki v večini primerov nastopi pri manjših pasmah psov prej kot pri večjih pasmah, v povprečju pa med 6 in 10 mesecem.
Proestrus je faza v kateri lahko pri psici opazimo prve znake gonitve: trdo nabrekle nožnične ustnice in prozoren do blago krvav izcedek iz nožnice. Povprečno traja faza 9 dni, lahko pa se pri nekaterih podaljša tudi do 17 dni. Samci že v tej fazi kažejo zanimanje za samice, ki pa jih odganjajo.
Estrus je faza, v kateri pride do ovulacije in samica dovoli zaskok. Zunanji znaki, ki kažejo na začetek estrusa so mehčanje nožničnih ustnic, ki pa so še vedno otečene, ter sprememba barve izcedka iz krvavega v svetlo rjavkastega. Tudi estrus traja v povprečju 9 dni, pri nekaterih psicah pa vztraja izcedek tudi 21 dni.
Estrusu sledi diestrus. Vse psice, tudi tiste, ki niso breje grejo skozi diestrično fazo, ki pa pri uspešno parjenih psicah sovpada z obdobjem brejosti in traja približno 60-62 dni.
Diestrusu sledi anestrus, to je obdobje mirovanja rodil, ki traja v povprečju 7 mesecev in se zaključi s ponovnim nastopom proestrusa.
Podaljšana gonitev
O časovno podaljšanih znakih gonitve (serozen do krvav izcedek iz nožnice, nabreklost nožnice, atraktivnost za samce) govorimo, ko trajata proestrus in estrus skupaj več kot 6 tednov oziroma sam estrus več kot tri tedne. V takem primeru se posvetujmo z veterinarjem. Najpogosteje so vzrok za podaljšano gonitev folikularne ciste, ki aktivno izločajo estrogene hormone in tumor granuloznih celic jajčnika.
Brejost
Vse psice, ki jih nameravamo pariti je priporočljivo cepiti proti pasjemu Herpesvirusu. Okužene breje psice splavijo, predvsem v zadnjih treh tednih brejosti je smrtnost plodov 100%. Mladiči se lahko okužijo tudi ob porodu, tudi v tem primeru je smrtnost zelo visoka in lahko doseže v prvih treh tednih življenja tudi 80-100%. Preživeli mladiči imajo lahko trajne nevrološke disfunkcije, so lahko slepi, gluhi ali s trajnimi poškodbami ledvic.
Psice se prvič cepi med gonitvijo ali do deset dni po parjenju, drugič pa en do dva tedna pred predvidenim datumom kotitve.
Brejost lahko ultrazvočno potrdimo po 21. dnevu od zaskoka, v slučaju da se pri prvem pregledu ne more brejosti definitivno potrditi ali ovreči, se pregled ponovi v razmaku enega do dveh tednov. Ultrazvočni pregled je priporočljivo ponoviti vsaj še enkrat pred porodom, 40.-45. dan. Pri določanju števila plodov, je najbolj zanesljivo rentgensko slikanje po 50. dnevu, ko je že prišlo do osifikacije kosti plodov.
V pozni brejosti je možen pojav minimalne količine brezbarvnega izcedka brez vonja, kar je lahko normalno.
Pri psicah je po 45. dnevu brejosti priporočljiv prehod na hrano za pasje mladiče, saj je ta primernejša za tako energetsko potratno obdobje. Iz istega razloga se s tako hrano nadaljuje vsaj še en mesec po porodu, ko je psica na višku laktacije.
Kako prepoznam začetek poroda?
Brejost traja pri psici povprečno 60-62 dni. Ko se bližamo roku, lahko začnemo dnevno spremljati rektalno temperaturo psice, v zadnjem tednu so namreč značilna nihanja v telesni temperaturi, ki v povprečju pade za 1°C 8-24 ur pred porodom. Značilno je, da manjša kot je psica, nižja je temperatura pred porodom, vendar so pogosta individualna odstopanja. Nekaj dni pred začetkom poroda so psice lahko nemirne in manj jejo. Dan prej lahko začnejo »delati gnezdo«, nekatere se zaradi padca v temperaturi lahko tudi nekoliko tresejo.
Porod delimo v tri faze, druga in tretja se dejansko za vsakega mladiča ponovita (vstop v porodni kanal in izločanje placente). Prva faza lahko traja tudi 24 ur, psice so nemirne, pogled obračajo proti trebuhu, občasno sopejo in se tresejo, redke tudi bruhajo.
V drugi fazi, ki traja lahko v povprečju do 12 ur, začne prvi plod vstopati v porodni kanal. Da je porod prešel v drugo fazo nakazuje prozorna tekočina, ki se izcedi iz nožnice, ko poči prva plodova ovojnica. Drugi znak, ki kaže na začetek druge faze je vidno napet trebuh psice, njena temperatura pa se v tej fazi začne vračat na normalno.
Na kaj moramo biti pozorni v drugi fazi poroda?
Izcedek ob poku plodove ovojnice mora biti prozoren, prvi mladič se mora skotiti v največ 4 urah po odtekanju plodove tekočine. Močni, pravilni krči, ki trajajo več kot pol ure, ne da bi se mladič skotil, lahko nakazujejo na zastoj mladiča v porodnem kanalu. Med porodom enega in drugega mladiča ne sme preteči več kot 4 ure, običajno trajajo premori med mladiči od 5 minut do 2 uri.
Tretja faza sovpada z izločanjem placente po skotitvi vsakega mladiča. Navadno se placenta izloči v 15 minutah po mladiču, vendar ni redko, da se dva ali trije mladiči skotijo ne da bi se njihove placente izločile.
Celoten porod od skotitve prvega mladiča do zadnjega mora bit v 24 urah zaključen.
Plodovih ovojnic je več, zato so mladiči, ko se skotijo, še vedno oviti v ovojnico, ki jo psica sama odstrani, pregrizne popkovino in z lizanjem mladiča stimulira vdih. Če psica tega ne naredi sama, ji moramo pomagati in z mladiča odstraniti ovojnico, tako da ga drgnemo s čisto brisačko, predvsem po smrčku, da odstranimo vso tekočino iz nosu in ust. V slučaju, da moramo popkovino sami prerezati, jo prerežemo tako, da pustimo vsaj 3 centimetre, ostanek popkovine bo nato zakrnel in sam odpadel. Če mladiči sami ne najdejo seskov, jim gobček položimo na sesek ter z masiranjem seska sprožimo izločanje mleka. Psici raje ne pustimo, da poje več kot dve ali tri placente, saj lahko v naslednjih dneh dobi zaradi tega drisko.
Psice še tri tedne po porodu lahko izločajo iz nožnice rdečkast do rjavo-zelenkast izcedek, in sicer najbolj intenzivno v prvem tednu po porodu, ko je izcedek lahko tudi malo krvav. Do izcedka pride zato, ker se rodila po porodu čistijo, maternica s krčenjem izloča ostanke plodovih ovojnic in odmrle sluznice. Dokončno se sluznica maternice vrne v enako stanje kot pred brejostjo v 12-15 tednih. Izcedek, vsekakor ne sme močno zaudarjati, ne sme biti očitno krvav, psica tudi ne sme biti sistemsko prizadeta in ne sme imeti vročine nad 39,5 °C (čeprav je prve dni po porodu temperatura lahko na zgornji meji).
Kdaj moram poklicati veterinarja?
-če je psica več kot 72 dni po parjenju in ne kaže znakov začetka poroda
-če visoko breja psica zgleda bolna
-če je več kot 24 ur po padcu temperature
-psica ne preide iz faze 1 v fazo 2 v več kot 12 urah
-če ima psica zelen, črn izcedek iz nožnice pred porodom 1. mladiča
-če se konstantno močno napenja več kot 30 minut
-če skoti mrtvega mladiča
-če počiva več kot 3 ure med porodi posameznih mladičev
-če je mladič delno poležen več kot 15 minut
-če porod izgleda zaključen preden je poleženo celo leglo
Pozorni moramo biti tudi, če je imela psica težave pri prejšnjem porodu ali če obstaja pasemska predispozicija za težek porod (pasme z veliko glavo – buldog, mops,…)
Kako vem, da je z mladiči vse v redu?
Prvi teden mladiči sesajo mleko na 2-3 ure, ker prve dni še niso sposobni uravnavati svoje telesne temperature (normalno imajo mladiči prve dni 35,5-36,5°C), morajo biti na toplem, začetna temperatura naj bo okrog 30 °C, v 3-4 dneh pa lahko počasi preidemo na normalno sobno temperaturo. V 2-3 tednih se jim telesna temperatura postopoma dviga do temperature odraslega psa. Do približno desetega dne še niso sposobni stati na nogah, 80% dneva normalno prespijo, do tretjega tedna pa že normalno hodijo. Med 2. in 3. tednom začnejo lulati in kakati brez mamine pomoči (do takrat jim psica pomaga z lizanjem po trebuščku). Do 14. dneva se mladičkom odprejo oči in ušesni kanali, ni nujno, da se to zgodi vsem istočasno, lahko je med mladiči nekaj dni razlike. Prve dni po odprtju oči so slednje lahko videti nekoliko motne, motnost pa v največ sedmih dneh izgine. Vsakega mladiča po porodu lahko doma tudi sami pregledamo, če ima slučajno kakšne prirojene napake kot so atrezija anusa (analna odprtina ni formirana, mladiček ne bo mogel iztrebljati) ali volčje žrelo (pogledamo v gobček in vidimo, da nebo ustne votline ni sklenjeno, mladiček ne bo mogel jesti). V obeh primerih se takoj posvetujmo z veterinarjem.
S tretjim tednom lahko začnemo mladičem ponujati tudi brikete. Lahko se odločimo za posebne »starter« brikete, so pa prav tako primerni navadni briketi za mladiče, razmehčani v vodi. Tako pripravljene brikete lahko mladičem ponudimo trikrat do štirikrat na dan. Vodo jim vedno ponudimo zraven, sicer se mladiči, ki še sesajo pri mami, na navadno vodo dolgo navajajo, saj se morajo šele naučiti, kako se pije iz posode.
Kaja Koren, dr. vet. med.